sobota, 29. avgust 2015

Bolečine v križu - Tipične poklicne bolezni poslovneža?

Kostno-mišična obolenja sodijo med najpogostejše z delom povezane zdravstvene težave v Evropi. Četrtina poslovnežev v Evropi se pritožuje zaradi težav s hrbtenico, skoraj četrtina jih poroča o bolečinah v mišicah. Kostno-mišična obolenja so velik problem saj prizadanejo zdravje delavcev ter povzročajo dodatne poslovne in socialne stroške evropskim podjetjem in državam. Poleg tega ovirajo delo, zmanjšujejo produktivnost in lahko povzročijo odsotnost od dela zaradi bolezni ali celo invalidnost.
Večina “poslovnih” bolezni je povezana z delom za računalnikom, ki človeka sili v nenaraven telesni položaj. Delo z računalnikom, ki traja več kot polovico delavnega časa, lahko zaradi ponavljajočih se gibov, statične napetosti mišic in nepravilnega položaja povzročijo sindrom CTD (cumulative trauma disorder), to je simptome in bolezni, predvsem hrbtenice in rok. Po podatkih iz raziskav se po pribljižno desetih letih takšnega dela pojavijo bolečine v vratu, ramenskih sklepih in ledvenem delu. Bolečine v križu so pri intelektualcih povezane predvsem z nepravilnim in čezmernim sedenjem. Da se ognemo bolečinam priporočamo terapevtsko vadbo za križ in hrbtenico.
Težave, ki nastanejo zaradi nepravilnega položaja hrbtenice rok med delom, se kažejo kot mravljinčenje, otrplost, pekoča bolečina in krči v vratnem in ledvenem delu hrbtenice, v plečih in mišicah ramenskega obroča. S časoma se lahko zaradi pomanjkanja gibanja in nepravilnega pritiska na medvretenčne plošče razvije tudi degeneracija medvretenčnih plošč. Medvretenčni prostori se v ledvenem predelu hrbtenice zaradi slabega položaja telesa začnejo nižati, to pa lahko privede do bolečine v križu, ki se širi v noge, tako se lahko sčasoma razvije zelo hudo obolenje.
Dolgotrajno sedenje vpliva na krajšanje telesnih mišic ter posledično na slabo telesno držo. Le ta vpliva na postavitev medvretenčnih diskov. Sile, ki delujejo na vretenca stiskajo medvretenčne diske. Posebna zgradba medvretenčnega diska zagotavlja večjo enakomernost obremenitve preko celotne stične površine z vretencem. Ključno vlogo pri tem opravlja jedro vretenca, ki je napolnjeno s tekočino in prenaša največji del obremenitve in ščiti vezivni obroč medvretenčnega diska (Slika 3).
Ko pride do spremembe normalne krivine, se kot med vretenci spremeni, kar pomembno spremeni obremenitev medvretenčnega diska. Največja sprememba je neenakomernost obremenitve, kjer se obremenitev stiskanja na eni strani močno poveča, na drugi pa pride do obremenitve na raztezanje (Slika 2).
Obremenitev ledvenega dela hrbtenice je tesno povezana s količino tekočine v sredici medvretenčnih diskov (Slika 4). Povečan pritisk (nad 100%) iztiska tekočino iz sredico, medtem ko pritiski manjši od 100% omogočajo vračanje tekočine nazaj v sredico. Večina dnevnih aktivnosti iztiska tekočino, kar se kaže v sušenju in tanjšanju medvretenčnih diskov. Tudi s starostjo postajajo medvretenčni diski vedno bolj suhi in tanki. Kot smo videli prej, to vpliva na njihovo sposobnost bolj enakomerne porazdelitve pritiskov na vretenca in zaščito vezivnega obroča.
Nasprotno, ustrezno spanje omogoča rehidracijo medvretenčnih diskov preko noči. Že prej smo omenili, da nam neaktivnost in daljše prisilne drže povzročajo krajšanje mišic. Kratke mišice pa so tisti krivci, ki nam zaradi nepravilne rotacije medenice onemogočajo rehidracijo medvretenčnih diskov. Posledica so bolečine v križu. 
Vir:
Strojnik, V. (2011). Kineziološki vidiki obremenitve hrbtenice. Pridobljeno 10.2.2013, s http://bit.ly/hDSI1A

Ni komentarjev:

Objava komentarja