Običajni cilji treningov so spremembe. Spremembe obnašanja in funkcioniranja vse v želji po doseganju boljših rezultatov. Ob tem pa se moramo zavedati, da vsaka oseba reagira drugače. Nekateri imajo na isti trening večji, drugi manjši odziv. Adaptacijsko okno, znotraj katerega deluje posameznik je pri vsakem različen. Tako velikokrat obvelja rek, da načrtovanje treningov ni le znanost, temveč v veliki meri tudi umetnost. Velikokrat se namreč izkaže, da se trener pri načrtovanju dostikrat naslanja v prvi fazi na svoje znanje, nato pa sledijo izkušnje. Na podlagi teh pa nato vsakemu športniku prilagodi zanj potreben program. Odziv športnika na trening je v končni fazi odvisen od genotipa. Pri vadbi povečanja mišične mase pridemo do meje, ki jo postavljajo hormoni in njihovi odzivi, poleg vsega pa veliko zavisi tudi od struktur mišičnih vlakenj posameznika. Osebe, ki imajo večji delež hitrih mišičnih vlakenj imajo več možnost, da bodo pridobile več mišične mase.
Včasih je pri rekreativcih veljal rek: “Delaj čim več, tem boljše bo.”
Med osebnimi trenerji prevladuje danes mišljenje: “Optimalno območje je boljše kot maksimalno.”
Kaj pa lahko vadba za povečanje moči spremeni?
En del je povečevanje mišične mase - hipertrofija. Ta povzroča povečanje debeline mišice in povečanje števila mišičnih vlaken - hiperplazija (5 %). Nova vlakna nastanejo iz satelitskih celic. Teh pa je dejansko malo. Mišična vlakna se delijo na hitra mišična vlakna tipa II in pa počasna mišična vlakna tipa I.
V praksi bi to pomenilo:
Bodybuildarji imajo pretežno vlakna tipa I, pri atletih metalcih pa prevladujejo vlakna tipa II. Kako pa je to možno, ko pa atleti ravno tako trenirajo po bodybuilding metodah? Glavna razlika je v tem, da atleti po določenem obdobju (2-3 mesecih) pričnejo s treningi aktivacije, vedno bolj se vključuje tudi tehnični trening in pa trening motivacije. S treningi aktivacije se začnejo na novo ustvarjena počasna mišična vlakna spreminjati v hitra mišična vlakna. Rezultat treninga je, da imamo na koncu več hitrih mišičnih vlaken kot pa smo jih imeli pred obdobjem hipertrofije.
Pomembno je tudi dejstvo, da se pri vadbi za moč zmanjša kapilarna gostota. Tako je pri bodybuilderjih kapilarna gostota manjša kot pa pri netreniranih ljudeh. S tem se število mitohondrijev zmanjša (to je tisti del, v katerem nastaja aerobna energija). Torej trening moči, ki povzroča zakislitev, uničuje mitohondrije. Če potrebujemo aerobno zadevo je ta način treninga napačen. Takrat raje izvajamo malo število ponovitev, vendar ne v lokalnih izvedbah. Teh se izogibamo.
Upoštevati moramo, da kreatin fosfokinaza krajša vadbo za moč, vpliva na kreatin fosfat (se poveča) in glikogen (se poveča).
Vir:
Gams, B., Izpiski iz predavanja prof. dr. Vojko Strojnik, prof. šp. vzg.
Gams, B., Izpiski iz predavanja prof. dr. Vojko Strojnik, prof. šp. vzg.
Ni komentarjev:
Objavite komentar